Nedavne raziskave M. Stonekinga iz Instituta Max Planck za evolucijsko antroplogijo v Leipzigu (ZR Nemčija) kažejo, da je edinstvenost mikrobne populacije v slini človeka oz. natančneje v pljunku tolikšna, da se ponuja kot orodje npr. za spremljanje človekovih migracij in ugotavljanje kontakta med ljudmi. To istočasno pomeni, da se molekularna analiza mikrobioma sline ponuja tudi kot forenzična analiza.
Ker se bakterijski geni spreminjajo hitreje kot geni višjih organizmov, je mogoče z analizo genetske razlike med bakterijami različnih populacij človeka prepoznati razlike med skupinami, katerih ločitev še ni mogla pustiti značilnih sledi v humanem genomu. Vendar za raziskovalce je zlasti presenetljivo, da različnost mikrobioma ni v večji skladnosti z geografijo, saj je R. Ley iz Univerze Cornell v večji meri pričakovala prisotnost značilnega vzorca. Ključ teh dilem, kot predpostavlja M. Stoneking, bo najdba mikrobnih vrst, ki se značilneje prenašajo generacijsko, torej od staršev k otrokom, kot od osebe do osebe.
Ni komentarjev:
Objavite komentar