Akademsko raziskovanje GSO je ogroženo

V razpravah o GSO v javnosti skoraj po pravilu srečujemo nestrpen odziv in odklanjanje te tehnologije v kmetijski rabi pri čemer pa lahko pogosto zaslutimo korenine nasprotovanja v podmeni iz ozadja, da za vsem stojijo zgolj kapitalski interesi multinacionalk, ki obvladujejo agrarni trg. Da je odpor javnosti, zlasti tiste, ki sega po bolj militantnih sredstvih, kot so npr. uničevanja poskusnih polj, posebno moteč za akademsko raziskovanje, ki mu ni mogoče očitati vpletenosti kapitala, opozarjajo številne univerzitetne ustanove. Profesor Howard J. Atkinson iz Univerze v Leedsu je nedavno sprožil pobudo za spremembo zakonodaje o eksperimentalnem preverjanju GSO rastlin v poljskih poskusih, ki bi naj preprečila uničevanje eksperimentalnih polj. Profesor Atkinson je že pred časom jasno izpostavil svoja stališča o pomenu raziskav, s katerimi iščejo možnosti za učinkovitejšo, pred boleznimi manj ogroženo proizvodnjo ključnih prehranskih kmetijskih kultur. Ta naj bo primarno utemeljena na ohranjanju znosnih cenovnih okvirov in na razvoju varnih prehranskih virov ter na zagotavljanju novih možnosti pridelave hrane tudi v področjih, ki so manj primerna za pridelavo hrane in so večinoma področja v deželah v razvoju. Akademske raziskave so ključni vir pri iskanje novih poti za razvoj takih rastlin, istočasno pa najbolj kredibilno orodje za preverjanje vseh pomislekov iz nabora ključnih zahtev varnosti kot so okoljska, zdravstvena in socialno strukturna. Slabljenje zaupanja v akademsko okolje, ki ga na eni strani razjeda pogosto neutemeljena kritika javnosti, na drugi strani pa moti pri raziskovalnem delu nasilniško obnašanje civilnega odpora, jemlje seveda predvsem možnost pridobiti objektivno vednost, ki jo prav kritiki GSO prednostno zahtevajo. Prof. Atkinson posebej poudarja, da ob tem ko je moteno raziskovanje v akademskih projektih, si komercialne firme zlahka zagotovijo nemotene možnosti poljskega preskušanja svojih kultivarjev.